Po dolgi jutranji vožnji iz Ljubljane do vasi Sodevci me je Matej učil raznih hrvaških besed, ki jih ne poznam, on pa njihov jezik govori brez težav :). Vožnja je bila res prijetna. Ko sva prispela je bilo jutro še sveže in na kraju srečanja je bila Urška že pripravljena na nanos make-upa. Vzdušje je bilo krasno. Tam so bili tudi ožji družinski člani, frizer in cvetličarka, ki ji je prinesla šopek, nad katerim sva bili obe popolnoma očarani :). Vsi detajli tistega dne so bili prekrasni, saj je Urška izjemno natančna in ustvarjalna. No, ne smem spustiti tudi Janovih ptičkov iz lipovega lesa. :)
Od njune zaroke dalje sem stiskala pesti, da bo njun dan točno takšen, kot sta si ga vedno želela. In je bil. Poln čustev, objemov in poljubov. Vsi svatje so bili krasni, prav tako vsi, ki so sodelovali. Zagotovo poroka, ki je ne bom pozabila. Hvala vama še enkrat!
Z Ano sva ostali na vezi vse do petka popoldne, ko sem jima zaželela prijetno noč – še tisto zadnjo, neporočeno :). Že dva dni prej je bil cel kavč (in imava res velik kavč) zaseden z opremo, ki jo imam. Vse baterije so bile dvakrat pregledane, vse kartice formatirane, aparati sinhronizirani. S seboj pa tudi vsa ostala obvezna oprema. Urnik, ki sva ga sestavili, obliži (za morebitne žulje), dovolj vode in sendviči. In Matej : za vse ostalo, kar je nepredvidljivega ;). V soboto zjutraj sva odšla na pot, bila tam nekoliko prej, v miru spoznala njene starše ter Anin + Janvitov dan se je začel.
Po vseh pripravah, ki sta jih Anja in Matevž izvrstno izpeljala, sta pomagala tudi pri oblačenju in ostalih prijetnostih poročnega dne. Temu jaz pravim dobra ekipa. Ana je vidno uživala vsako sekundo in to je tudi meni pomenilo ogromno. Do cerkve prispeli nekoliko hitreje kot Janvit in Ana ga čakala. Z veseljem in metuljčki v trebuščku.
Po koncu obreda je sledilo naše poročno fotografiranje. Jaz sem bila navdušena nad svetlobo in najprej poskrbela za klasične portrete, ki so zaradi svoje preprostosti enostavni najlepši. Oba sta prav gorgeous! :) Izkoristili smo nekaj kratkih trenutkov in bližnjo jaso. Vsaka fotografija mi pričara nasmeh na obraz. Čudovita sta bila.
Po fotografiranju je sledil še civilni obred, ki je bil zares lep in doživet. Svatje pa so ju na koncu v zakon pospremili z rižem in najlepšimi željami.
Ta fotografija mi je tako zelo všeč. V zakon sta zakorakala z rokami visoko v zrak, nasmejana. Naslednja fotografija pa je obrat k njima, k sebi. Sledil je poljub, ki je zdel kot prvi. Ko poljub pomeni vse: varnost, zaupanje, popolno ljubezen.
Za obredom je sledila zdravica, zatem prvi ples. Vsak trenutek na njuni poroki je bil čudovit. Svatje so bili tako sproščeni in nasmejani. Onadva pa prečudovita.
Ana + Janvit, hvala vama za čast, da sem smela biti vajina poročna fotografinja, da sta me spustila tako blizu, da sem lahko lovila te najbolj krasne trenutke vajine ljubezni. Želim vama vse najlepše. Če želite videti še nekaj več fotografij, kliknite sem ali pa si poglejte slideshow spodaj. :)
Rada imam film. In rada bi še bolj razumela, kaj vse lahko napravijo mojstri v studiu, rada bi našla nekoga, ki bi točno razumel, kakšno barvo iščem, kaj se mi zdi res pomembno. Zagotovo bi se našel kdo in morda bom enkrat v prihodnosti le kupila tisti pregrešno drag fotoaparat srednjega formata :). In z njim fotografirala poroko. To pa bi bilo nekaj posebnega. In prepričana sem, da če si bom res želela, se bo zgodilo. Simple as that ;). Do takrat pa bom vsake toliko s seboj vzela svoj FM2n in posnela nekaj fotografij, ki bodo razvite mesece po poroki in me spomnile na to, kako lep dan je bil in obudile trenutke, ki so bili zapisani samo na film. In to sem napravila tudi na poroki Urške in Jana. Spomnim se, kako smo na poti zagledali staro hišo in si sposodili dvorišče. Bil je krasen dan, bila je prečudovita poroka.
Ja, imam srečo. Moji pari so res najlepši. :) In ljubezen takole ujeta na film – meni se zdi čarobno. Želim vam lep dan :)
