Zavozlano: nazaj in dalje

PRIJAVA NA IVINA PISMA

S prijavo na moja pisma boste nekajkrat na leto prejeli e-mail s povezavami do izbranih objav, pesmi in fotografij z namenom zaokrožiti obdobje, ki je prešlo in pozdraviti prihajajoč čas.

p.s.: odjavite se lahko kadarkoli.

zavozlano

Nazaj čez vozle za prosto pot naprej.

Na polici mi je pustila klobko zavozlane volne. Obljubila sem, da bom to uredila jaz. Razgrnila sem jo na belo mizo, prijela prost konec in močno vlekla. Nekaj časa je šlo, potem pa so se vozli v klobki zategnili in ni šlo nikamor. Z blazinicami prstov sem skušala spojene niti razdružiti. 10:13 … 10:27 … 10:46. Morala sem uporabiti škarje. Ni mi bilo všeč. Da ne gre hitro in da sem del preje uničila. Prvi poskus z vlečenjem je bil neuspešen. Naravnost ven je pomenilo na drugi strani vozle, ki se niso pustili razrahljati. Jasno mi je postalo, da ta način ne bo obdržal preje cele in uporabne. Poskusiti sem morala drugače. Če ne gre ven, bo morda šlo notri. Dlan sem položila na kup volne in z drugo roko nežno potegnila prosto nit, da sem pod dlanjo začutila premikanje njenega zavozlanega nadaljevanja. Poiskala sem točno tisti del, ki se je premikal in povlekla preko, pod in skozi drugo (a vseeno isto) prejo. Razvozlan del se je povečal za nekaj deset centimetrov. To sicer ni bilo tako veliko kot prej, ko sem samo vlekla, a pri tem poskusu ni nastala nobena nova zapletena gmota. V redu. Nazaj skozi druge dele, jo je z nadaljevanji sprostilo več.

Mogoče je razvozlavanje klobke res samo razvozlavanje klobke. A vendar sem si preko ponovitev zapomnila, da je iti nazaj skozi zavozlano (nenamerna) pot naprej, ki ohranja celoto nepoškodovano. Dobro za klobko, dobro zame.

Naroči se na Ivina pisma.